Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Kdo je Vedran Pavlek in kako se je zgodba o očetu hrvaške pravljice o smučarskem uspehu iz športne rubrike preselila v črno kroniko?
Pred 20 leti, natančneje 5. januarja 2006, se je Sljeme nad Zagrebom spremenilo v edinstven smučarski navijaški kotel. Ob drugi tamkajšnji tekmi svetovnega pokala za ženske so nepregledne množice obdale Rdečo progo, po kateri se je na svoj 24. rojstni dan kot sedma po prvi vožnji spustila vodilna slalomistka svetovnega pokala Janica Kostelić. Ko se je ob hrumenju navijačev in prižganih baklah pod žarometi pognala iz startne hiške, je še pred prvim količkom izgubila desno rokavico s pripeto palico. V junaški predstavi z eno palico in golo desno dlanjo se je povzpela na tretje mesto.
Dogajanje je z roba proge v dvojni vlogi vneto spremljal Vedran Pavlek, tedaj direktor Hrvaške smučarske zveze in vodja organizacijskega odbora zagrebške tekme. Takrat se je lahko pohvalil z eno najbolj spektakularnih tekem v svetovnem pokalu, smučarko, ki je bila na poti do svojega tretjega velikega globusa, nastajajočo zaledno ekipo z Niko Fleiss in Ano Jelušić, velike korake proti vrhu pa je že delal tudi Janičin brat Ivica Kostelić.
In če je tedaj Vedran Pavlek veljal za alfo in omego hrvaškega alpskega smučanja, moža, ki je zgodbo o uspehu družine Kostelić znal podpreti, jo oplemenititi in naposled izkoristiti za vzpostavitev sistema za produkcijo novih smučarskih rodov, je danes njegova javna podoba drugačna. V Carigradu namreč čaka na pot na Hrvaško, kjer ga čaka takojšnje pridržanje.
Spomnimo, za Pavleka in še peterico osumljenih je sodišče v Zagrebu odredilo enomesečni pripor. V zadnjih dvanajstih letih naj bi druščina zvezo oškodovala za vsaj 30 milijonov evrov. Denar naj bi odtekal v ločena podjetja v več državah, deloma za nepremičnine, pa tudi za podkupnine ter plačevanje lepotnih operacij in drugih luksuznih stroškov.
Paradoksalno, hrvaško smučanje je vzklilo kot finančno skromen, garaški in inovativen projekt družine Kostelić, nato pa se je razvilo v razsipništvo za ozko elito.
In kdo pravzaprav je padli vladar hrvaškega alpskega smučanja? Danes 52-letni Pavlek je sicer še v času nekdanje Jugoslavije smučal v mlajših starostnih kategorijah. V mlajših selekcijah je bil med drugim ekipni sotekmovalec Janeza Slivnika in Reneja Mlekuža. Ker je večinoma vadil s Slovenci, še danes tekoče govori slovensko.
Pozneje je pod hrvaško zastavo tekmoval v svetovnem pokalu (brez točk), nastopil na zimskih olimpijskih igrah 1992, 1994 in 1998 ter na svetovnih prvenstvih 1993, 1996 in 1997, nato pa je prevzel vodenje zveze. Bil je “oče” tekem svetovnega pokala na Sljemenu nad Zagrebom in skupni imenovalec uspehov družine Kostelić, Ane Jelušić, Natka Zrnčića, Filipa Zubčića, bratov Kolega, Leone Popović, Zrinke Ljutić …
“Skrivnost se skriva v večletnem, vztrajnem in sistemskem delu. Začelo se je z Antejem Kostelićem, ki je hčerko in sina popeljal do mladinske konkurence. Ko sem leta 1998 prevzel zvezo, sem imel vizijo, da ju pomagam potisniti do samega vrha, vzporedno pa razviti mlajše smučarje,” nam je dejal, ko smo se z njim lani pogovarjali v Kranjski Gori. Ob tem ni pozabil omeniti tesnih povezav s Slovenijo. “Slovenci so mi v mojem razvoju zelo pomagali. Prvi med njimi vsekakor Tone Vogrinec. Tudi pozneje smo odlično sodelovali. Ko smo se odločili za organizacijo tekem svetovnega pokala, bi težko uspeli brez pomoči prijateljev iz Kranjske Gore in Maribora,” je dejal.
Tesne povezave s Slovenci je ohranil vse do danes. No, do tega meseca. Še pred tedni se je vodstvo slovenskih reprezentanc obrnilo nanj, in sicer s pobudo za sodelovanje pri treningih ali celo za oblikovanje skupne trenažne ekipe. A 13. marca je po 28 letih odstopil. Zdi se, da bo nadaljevanje zgodbe precej manj športno obarvano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!